Druga samostojna razstava

Druga samostojna razstava Luka Miklavžič
“POGLED NAZAJ”

No pa je uspela že moja druga samostojna razstava, ki sem si jo prislužil ko sem osvojil 1. nagrado na extemporu Aljaževina. Žal je bilo tokrat malce manj ljudi na otvoritvi kot na moji prvi samostojni razstavi v festivalni dvorani na Bledu. A vendarle na okoliščine, ki jih je nam zagodel Covid19 sem več kot zadovoljen.
Seveda je bila razstava na ogled ves mesec in število ljudi, ki si jo je pogledalo je bilo precejšnje.

Razstavo sem poimenoval POGLED NAZAJ.

Otvoritveno besedo je imel likovni zgodovinar in predsednik likovnega društva JaReM
Roman Veras:

“Ko sem se prvič seznanil z Lukovim slikarstvom pred šestimi leti na Vodiškem extemporu, kjer sem podal likovno oceno razstavljenih del, sem med drugim o Lukovem portretu povedal tudi naslednje:
dobro si oglejte sliko Luke Miklavžiča. Naslikal je portret, eno najtežjih slikarskih motivov. In to ob dejstvu, da silka komaj dobro leto.

Danes, le po komaj šestih letih ustvarjanja pa že druga samostojna razstava “POGLED NAZAJ”

Ko gledamo razstavljene slike in pomislimo na naslov bi človek pomislil da gre za mnogo, mnogo let nazaj, za obširni in bogat, vsebinsko in tehnično raznoliki slikarski opus. Pa nikakor ni tako in težko je verjeti, da je minilo le slabih šest let, odkar je prvič v roke vzel svinčnik in čopič. Pa že sedaj tako dovršene slike in tudi več kot deset nagrad in pohval, na različnih likovnih srečanj in razstavah.

Ob pogledu na razstavljene slike lahko najprej ugotovimo, da je slikar različnih žanrov. Slika portrete, krajine, živalski svet, akte in figuraliko sploh, opazne so njegove študije in še posebej njegove reprodukcije. Vzporedno njegovemu pestremu žanru sledi tudi mnogovrstna tehnika upodabljanja. Slika z oljem, akrilom, akvarelom, s pasteli, veliko se poslužuje oglja in tudi digitalne tehnike.
Njegova dela preveva realizem, toda prav tako obvlada tudi abstrakcijo. Če vemo, da je od realizma do abstrakcije presneto dolga pot, potem je to dokaz več, da Luka neverjetno hitro dojema pojem likovnega ustvarjanja, od notranjega podoživljanja in veselja, ter prefinjenega občutka do likovne upodobitve in estetske norme.

Da je kolega Luka prišel res do visokega nivoja upodabljanja in to v tako kratkem obdobju pa nas prepriča tudi pogled na njegove reprodukcije svetovno znanih, pa tudi domačih slikarjev.

Sicer pa ko gledamo razstavljene slike, se je za vsebino izpovedi potrebno malce bolj poglobiti. Iz slik odseva že pridobljeno tehnično znanje, drugod izraža umetnik svoja hotenja z uporabo tehnike slikanja, z nanosom in prelivanjem ali dokaj nežnih, ali pa močnejših barvnih nanosov. Skratka vedno bolj lahko opazimo viden korak v smeri abstraktne upodobitve.

Pa v dokaz temu povejmo še nekaj o njegovih abstraktnih slikah.
Najprej si oglejmo sliko z naslovom “Brezbrižnost II“,

ki j prejela 1.nagrado na Bledu. Slika spominja na prvi pogled na Boschovo sliko “Vrt zemeljskih naslad”, vendar samo na zunaj in to predvsem zaradi množice različnih figur in predmetov. Poudarjam, le na zunaj, ker je avtorjevo delo sicer naslikano na subtilen način. Tu je izstopala kompozicija in Lukov dražljivo privlačen kolorit z žarjenjem živopisne barvne skale, v kateri prevladujeta predvsem rožna in zelena barva z njunim odsevom od transparentno svetlih in zračnih tonov do žametnih temnih barv. No verjetno najbolj originalna pogruntavščina pa je okvir, ki je sestavljen iz pločevink v skoraj istih barvah.

Druga, oziroma če se ne motim čisto prva Lukova abstraktna slika v življenju pa je slika ROJSTVO

naslikana za extempore Aljaževina 2020, za katero je tudi prejel prvo nagrado in seveda s tem pravico, da razstavlja v rojstni hiši Jakoba Aljaža.

Prav abstraktno slikarstvo, ki se nocoj kaže tudi v nekaterih Lukovih slikah, pa je tisti način slikanja, ki stvarni objekt spremeni, včasih tudi v celoti in ga kot višek stvaritve prikaže kot najbolj osebno videnje in čutenje umetnika. In moram priznati, da se ponovno čudim in izražam vso pohvalo kolegu Luki Miklavžiču, ki je komaj v dveh slabih letih že dojel bistvo abstrakcije.
Podobno čudenje pa je pri obrazložitvi za prvo nagrado te slike izrazila tudi ena naših najboljših kritičark Anamarija Stibilj Šajn. Pa mi dovolite da zaključim tale sprehod po slikarskem drevoredu kolega Luka Miklavžiča z njenimi besedam.
Takole nekako se je izrazila:

Rojstvo, slika Luke Miklavžiča, je premišljeno, celo študijsko natančno
zasnovana in uravnotežena. Kljub barvnemu in oblikovnemu ravnovesju
je notranje dogajanje popeljano v dinamične medsebojne odnose. Slika
likovno in kompozicijsko evocira na rojstvo ter ga dramsko izrazito
predstavlja v vsem njegovem napetem, veselem in hkrati skrivnostnem
dogajanju. Oblikovno je enostavna, vendar učinkovita. Gesta je suverena
in karakterno močna. Slika ima globino, ki jo avtor dosega s plastenjem
in z uporabo modrih barvnih tonov. Močnejši barvni poudarki, kot so
rdeča, pa tudi zlata, so premišljeno uporabljeni in dozirani v pravih
količinah. Simbolna moč barv dodatno potrjuje vsebinski pomen
slikovnega zapisa. Uporaba zlate barve v dogajanje vnaša božanskost
trenutka.
Avtor je naredil odločen prehod v povsem drugačen interpretativni slog.
Čeprav je s sliko vstopil v svet abstraktnega, je vzpostavil asociativne,
metaforične in simbolne povezave z željeno vsebino ter ohranil žlahtnost
barv in oblik, potrdil pomen svetlobe in prostora, dosegel prefinjenost
plastenj, vzpostavil odnose med lazurnimi in nanosi in bogatejšimi
barvnimi impasti. V polnosti je izživel izostren občutek za likovno
estetske norme.
Zaradi vseh omenjenih kvalitet si je slika zaslužila 1. nagrado na ex
temporu Aljaževina 2020″

Anamarija Stibilj Šajn

Z besedo je Roman Veras tako zaključil.

Za zaključno besedo sem pa tudi sam nekaj povedal:
Razlika, ki je med dvema samostojnima razstavama. Se pravi iz prve, ki je bila v festivalni dvorani na Bledu, ter današnjo je v štirih stvareh:

Prva razlika je to, da sva vmes z ženo dobila prečudovito hčerko Mio. Tako, da časa za slikanje in ustvarjanje je sedaj precej manj ampak gre.
zdaj šele razumem zakaj nekateri umetniki, sliko končajo v eni ali dveh potezah, ker preprosto nimajo časa.

Druga stvar je ta, da sem vmes spremenil oziroma posodobil podpis vsaj trikrat in mislim, da bom pri zadnjem tudi ostal, ki so kratice LM.

Tretja razlika je to, da osvajam oziroma se učim še zame popolnima novo tehniko in sicer digitalno. Priznam mi je zelo všeč. Nekaj primerov digitalne tehnike je tudi prvič na ogled, celo 4 digitalni tiski omejene serije z naslovom POLJUB

Potem je še četrta razlika med prvo in današnjo razstavo namreč lotil sem se abstrakcije, ki je meni kot realistu in portretistu nekaj popolnoma tujega. A vendar tako kot je že Anamarija Stibilj Šajn omenila, da mi je preskok iz čistega realizma v abstrakcijo uspel.
Tako, da se zahvaljujem strokovni žiriji, ki so jo sestavljali že omenjena likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, magister umetnosti in akademski slikar Peter Gaber, ter etnolog profesor Dr. Janez Bogataj, da so sliko ROJSTVO prepoznali kot zmagovalno sliko na tem extemporu.
Ne gre toliko za zmago kot samo potrditev, da grem v pravo smer.

Nekaj utrinkov iz same razstave:

Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k razstavi in vsem, ki ste se razstave udeležili se zahvaljujem iz srca.